Cestni most čez reko Krko na državni cesti G2-105 (Novo mesto – Metlika), pogovorno poimenovan Ločenski most, ki omogoča najhitrejši dostop do tovarne Revoz, povezuje novomeška predela Ločno in Žabjo vas ter zagotavlja tranzitno pot za Belo krajino, je močno dotrajan in brez celovite rekonstrukcije na koncu svoje življenjske dobe. Zgrajen je bil leta 1977 in do danes ni bil deležen celovite obnove.
Pridobili smo zapisnik pregleda Ločenskega mostu, ki ga je 29. 5. 2024 izvedel Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Ljubljana. V njem je evidentiranih kar 23 različnih poškodb, nanašajo pa se na različne konstrukcijske elemente in druge dele premostitvenega objekta. V sklepni oceni stanja je zapisano: “Most je v slabem stanju. Betoni krajnih opornikov razpadajo zaradi zamakanja skozi diletacije. Diletacije je potrebno popraviti, betone sanirati. Zamaka po 1. nosilcu v 4. polju prekladne konstrukcije ob izlivniku. Betoni 1. nosilcev so poškodovani v območju zamakanja – krajna opornika. V asfaltu vozišča in hodnikov zopet pojav razpok.“.
Ločenski most nujno potrebuje sanacijo. Čeprav je bila po naročilu upravljavca ceste, tj. Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: DRSI), izdelana projektna dokumentacija za obnovo mostu PZI Rehabilitacija mostu čez Krko v Novem mestu (NM0074), št. projekta 3/2021, izdelovalca JV PROMICO d.o.o. & BPI d.o.o., Ljubljana, maj 2022, ki zajema tudi dograditev kolesarskih površin, obnove ni mogoče začeti, saj bi bilo treba v času gradnje zagotoviti vsaj polovično zaporo obstoječega mostu. Glede na visok povprečni letni dnevni promet na dotičnem mestu bi izvedba polovične zapore povzročila nevzdržne prometne razmere v Novem mestu. Žal drugega enakovrednega mostu, ki bi služil kot obvoz, v Novem mestu ni, izvedba začasnih mostov pa zaradi prevelikega razpona reke Krke in prostorske utesnjenosti ni možna. Ločenskega mostu torej ni mogoče celovito obnoviti pred izgradnjo 1. in 2. etape južnega dela tretje razvojne osi (od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod do predvidenega priključka Osredek), kar kaže na kritično podhranjenost novomeške cestne infrastrukture.
Tretja razvojna os življenjskega pomena za Novo mesto in Belo krajino
Izgradnja južnega dela tretje razvojne osi ni ključna le za bodoči razvoj Novega mesta, okoliških krajev in celotne Bele krajine, temveč je bistvenega pomena tudi za zagotavljanje prometne varnosti ter ohranitev povezljivosti z obstoječimi cestami. Ne predstavljamo si namreč situacije, ko bi moral DRSI zaradi slabega konstrukcijskega stanja omejiti promet na Ločenskem mostu ali ga celo zapreti. Navedeno bi lahko vodilo v zapiranje podjetij oziroma odpuščanje zaposlenih, kar bi vplivalo na kakovost življenja, zaradi daljših poti in zastojev pa bi bila lahko ogrožena celo življenja ljudi.
Glede na navedeno je popolnoma nerazumno, da država v več kot osmih letih po začetku postopka ni zmožna zagotoviti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki bi omogočil začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi, oziroma doseči prevlado javnega interesa nad interesi posameznikov. Poudariti je treba, da pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja z oviranjem postopka in vlaganjem pravnih sredstev pod pretvezo varovanja okolja onemogoča Civilna iniciativa 3. razvojna os – jug, ki jo vodi Mateja Jaklič. Gre za peščico posameznikov (uradno 376 podpisov, ki so bili zbrani več let nazaj, tj. manj kot 1 % prebivalcev Mestne občine Novo mesto) zlasti z novomeških ulic oziroma cest Pod Trško goro, Šmarješka cesta in Krka. Ti posamezniki niso lastniki zemljišč na trasi nove ceste (vsa zemljišča so pridobljena) in zasledujejo izključno osebne, dejanske interese, njihov edini namen pa je preprečiti oziroma čim dlje odložiti izgradnjo 1. in 2. etape južnega dela tretje razvojne osi. Pri tem je pomenljivo, da nasprotniki južnega dela tretje razvojne osi niso oporekali pridobitvi dovoljenj za izgradnjo novega trgovskega centra v Mačkovcu (gradnja poteka), ki je lokacijsko bližje ulici Pod Trško goro od načrtovane trase južnega dela tretje razvojne osi (glej na grafiki spodaj, trgovski center je označen s križcem). Optimizirana izbrana trasa nove novomeške vzhodne obvoznice oziroma 1. in 2. etape južnega dela tretje razvojne osi, določena z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12 in 70/17; v nadaljnjem besedilu: DPN), temelji na strokovnih podlagah in poteka pretežno po predelu poslovnih in industrijskih dejavnosti Novega mesta (v cestnem koridorju iz leta 1973) ter razbremenjuje obstoječo državno cesto G2-105 (Novo mesto – Metlika), ki je trenutna glavna prometna žila v mestu. Gre za optimalno traso z vidika razvojnih kot tudi varstvenih javnih interesov (več o tem glej tukaj). Sodišče doslej ni nikoli ugotovilo neskladnosti DPN z zakonom.
