3 os jug
3. razvojna os jug
TRETJA RAZVOJNA OS JUG JE V JAVNEM INTERESU
Izgradnja hitre ceste 3. os jug je nujna, takoj!
Novo mesto se duši v prometnih zastojih. Vsako delo na cesti, prometna nesreča ali okvara vozila stanje še poslabša. Stanje greni življenje celotni regiji, zmanjšuje varnost, kakovost življenja ter negativno vpliva na okolje in konkurenčnost našega gospodarstva.
Rešitev za nastale razmere je izgradnja tretje razvojne osi, ki je umeščena v prostor z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline v Beli krajini.
Gre za načrtovano hitro cesto, potek katere je predviden od obstoječega priključka Novo mesto vzhod na avtocesti A2 Ljubljana – Obrežje, med objektoma dolenjskih pekarn in AC Vovk, čez reko Krko, mimo Cikave, Žabje vasi in Gotne vasi, po dolini potoka Težka voda ter naprej v smeri Gorjancev in Bele krajine. Tretja razvojna os, smiselno enako kot ljubljanski avtocestni obroč, služi tudi kot novomeška vzhodna obvoznica z več priključki (Mačkovec, Cikava, Osredek, Poganci) in je pomembna za urbanistični razvoj Novega mesta ter rešitev prometne problematike v mestu.
Osemletno blokiranje pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Gradnja tretje razvojne osi še vedno ni stekla in ni jasno, kdaj bo. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo te ceste (1. in 2. etapa do priključka Osredek) se je pričel že davnega marca 2018 kot samostojni postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v nadaljevanju pa je potekal oziroma še vedno poteka kot integralni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, sedaj pred Ministrstvom za naravne vire in prostor. V postopku od samega začetka sodeluje Civilna iniciativa 3. razvojna os – jug (v nadaljnjem besedilu: CI 3ROS-jug), ki želi preprečiti izgradnjo tretje razvojne osi v poteku trase, potrjene z DPN, ter v zvezi s tem med drugim navaja, da izbrana optimizirana trasa V-Vzhodna C ni bila zajeta v Študiji variant in kot taka ni bila primerjana z nobeno alternativo ter zanjo ni bila opravljena presoja vplivov na okolje in prebivalce. Navaja, da je bila z izbrano rešitvijo dejansko ukinjena novomeška vzhodna obvoznica, saj jo hitra cesta, predvidena za mednarodni tranzit, povozi. Navedeno ne drži. Gre za zavajanje z edinim namenom upravičiti večletno blokiranje izgradnje tretje razvojne osi. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja z vmesnimi sodnimi postopki pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Upravno sodišče) poteka že osem let, pri čemer slednje doslej ni nikoli ugotovilo, da je DPN v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in zakoni.
Zamik izgradnje škoduje ljudem, okolju in gospodarstvu.
Z zavlačevanjem in blokiranjem izgradnje tretje razvojne osi jug se Novemu mestu, tako prebivalcem kot delovnim migrantom in gospodarstvu, povzroča nesorazmerna škoda, zlasti v obliki izgubljenega časa zaradi zastojev v prometu, poslabšane prometne varnosti ter izgubljenih razvojnih priložnosti, pri čemer je treba opozoriti na Analizo ekonomskih učinkov zamud pri gradnji tretje razvojne osi, ki jo je v novembru 2025 pripravil dr. Jože Damijan, sicer redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ugotovil je, da vsako leto zamika začetka gradnje pomeni približno 6 milijonov EUR izgubljene dodane vrednosti, okrog 4 izgubljena nova podjetja, ki ne bodo nastala, več kot 50 izgubljenih novih delovnih mest ter izgubo okoli 5 milijonov EUR prihodkov in 2,4 milijona EUR izvoza. Skupni letni prihranek časa zaradi izgradnje tretje razvojne osi znaša 383.068 ur/leto, kar pomeni, da samo enoletni zamik gradnje povzroči veliko izgubo za podjetja in prebivalce Dolenjske in Bele krajine.
Zgodovina
Cestni koridor v Mačkovcu določen pred več kot 50 leti.
Cestni koridor v Mačkovcu določen pred več kot 50 leti.
Cestni koridor, ki mu sledi DPN, je bil določen že v Odloku o urbanističnem načrtu Novega mesta (v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt), ki ga je Skupščina občine Novo mesto sprejela na 39. seji dne 16. julija 1973 in je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 20/73. Na grafičnem prikazu oziroma karti Osnovno prometno omrežje in naprave, ki je skladno s 3. členom urbanističnega načrta njegov sestavni del, je jasno razviden potek predvidene nove ceste, ki se priključuje na takratno avtocesto Bratstva in enotnosti Ljubljana – Zagreb pri Mačkovcu, poteka pa čez reko Krko, med Žabjo vasjo in Cikavo, za Gotno vasjo, mimo Pogancev proti Beli krajini. Z urbanističnim načrtom je bilo hkrati ob nov koridor umeščenih več novih stanovanjskih sosesk, gospodarskih con in drugih ureditev, namenjenih javni rabi. Soseske so se zgradile, tudi Mačkovec, Ločna, Žabja vas in Gotna vas pa so se razširile, enako Krka, Cikava in industrijski kompleks Revoz. Navedeno potrjuje, da je bila nova prometnica načrtovana kot mestna in tranzitna cesta, pri čemer je njena neizgradnja povzročila hude urbanistične in prometne zaplete, davek katerih plačujemo še danes. Urbanističnemu načrtu sta v nadaljevanju sledila tudi Dolgoročni plan Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Družbeni plan Občine Novo mesto za obdobje 1986-1990.
O optimizirani trasi tretje razvojne osi v DPN.
Res je, da je bila v Študiji variant za potrebe priprave DPN varianta V-Vzhodna C prvotno mišljena tako, da se na mestu sedaj potrjene trase tretje razvojne osi v Mačkovcu zgradi priključna cesta (vzhodna obvoznica), medtem ko se priključevanje same tretje razvojne osi predvidi v Lešnici, vendar je bilo slednje predvideno šele v 5. fazi in bi bilo do njene realizacije priključevanje tretje razvojne osi enako, kot je sedaj, predvideno v DPN. Zaradi zahtev nosilcev urejanja prostora so bile tekom postopka priprave DPN izdelane dodatne strokovne podlage, na podlagi katerih se je trasa tretje razvojne osi združila s traso priključne ceste, opustil pa se je priključek Lešnica, s čimer se je zmanjšal poseg v prostor, zlasti v kmetijske in gozdne površine, trasa tretje razvojne osi pa se je »premaknila« v območje pretežno poslovnih in industrijskih dejavnosti Novega mesta, v cestni koridor, rezerviran že od leta 1973. Izkazalo se je, da bi glavnina prometa v primeru izgradnje obeh cest potekala po priključni cesti v Mačkovcu in ne po cesti, ki bi se priključevala na Lešnici. Trasa V-Vzhodna C je bila optimizirana v okviru postopka priprave DPN na podlagi strokovnih podlag, zanjo je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje, gradivo pa je bilo predmet javne razgrnitve, v okvire katere je bilo možno podati pripombe. Do vseh pripomb so bila zavzeta stališča. Potrjena trasa je strokovno optimalna z vseh vidikov in zasleduje tako varstvene kot razvojne javne interese.
Napovedi
CI 3ros-jug napoveduje nove tožbe
376 podpisnikov oziroma članov CI 3Ros-jug grozi z novimi nesmiselnimi tožbami.
Dostopne in varne prometnice brez ovir, uravnotežen razvoj, družba znanja in inovacij, kakovostna delovna mesta ter dobro delujoča podjetja so vrednote, ki jim mora biti naša skupnost zavezana. K temu bo prispevala tretja razvojna os, ob kateri bodo nastale nove prostorske ureditve za razvoj mesta in celotne regije. Vse to je ogroženo, ker namerava CI 3Ros-jug, ki domnevno zastopa 376 posameznikov (oz. 0,99 % prebivalcev Mestne občine Novo mesto), dokler bo mogoče blokirati izgradnjo sodobne prometnice. Čeprav je Vlada Republika Slovenije z izdajo nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljnjem besedilu: Uredba o hrupu) odpravila bistven očitek, ki izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 1162/2023-90 z dne 4. 7. 2025, CI 3Ros-jug v spletni objavi z dne 21. decembra 2025 grozi, da bo tudi zoper novo gradbeno dovoljenje, izdajo katerega vsi nestrpno pričakujemo, vložila novo tožbo ter uveljavljala nezakonitost tako DPN kot Uredbe o hrupu. Njena ravnanja niso v javno korist in ne varujejo okolja, temveč zasledujejo le ozke, osebne interese, pogojene z dokazovanjem lastnega prav nasproti naši skupnosti. Dodane vrednosti nasprotovanja ni za nikogar. Ideje, da bomo sedaj 50 let po rezervaciji cestnega koridorja risali nove trase oziroma sprejemali nove planske podlage, so popolnoma nerealne in škodljive.
Blokiranje izgradnje tretje razvojne osi jug neposredno ogroža življenja ljudi.
Blokiranje izgradnje tretje razvojne osi (1. in 2. etapa do priključka Osredek) neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi ter lahko povzroči kolaps novomeškega gospodarstva. Pri tem je treba izpostaviti, da je trenutno edina prometnica, ki vodi do največjega industrijskega objekta v državi, to je avtomobilske tovarne Revoz, in naprej v smeri proti Gorjancem, državna cesta G2-105 (Novo mesto – Metlika). Na tej cesti se v Ločni nahaja premostitveni objekt čez reko Krko (Ločenski most), katerega življenjska doba je brez načrtovanih posegov pri koncu. Iz zapisnika pregleda mostu z dne 29. 5. 2024, ki ga je izvedel Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., izhaja, da je most v slabem stanju. Betoni krajnih opornikov razpadajo zaradi zamakanja skozi diletacije. Zamaka po 1. nosilcu v 4. polju prekladne konstrukcije ob izlivniku. Betoni I. nosilcev so poškodovani v območju zamakanja – krajna opornika. V asfaltu vozišča in hodnikov za pešce se zopet pojavljajo razpoke. Projektna dokumentacija za celovito rekonstrukcijo mostu je bila izdelana že v letu 2022, vendar pa rekonstrukcije zaradi potrebe po dolgotrajni vsaj polovični zapori ceste v času gradnje in trenutne odsotnosti drugih alternativnih prometnic ni mogoče začeti. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je upravljavec državne ceste, navaja, da bi glede na visok povprečni letni dnevni promet na dotičnem mestu izvedba polovične zapore mostu povzročila nevzdržne prometne razmere v Novem mestu. Izvedba začasnih mostov zaradi prevelikega razpona reke Krke in prostorske utesnjenosti ni možna. Če se bo stanje mostu še poslabšalo, tretja razvojna os pa se zaradi blokad CI 3Ros-jug ne bo začela graditi, bo to povzročilo zaporo mostu in s tem hude posledice za prebivalstvo in gospodarstvo.